»Uvrstitev filma na 56. festival dokumentarnega filma v Nyonu je dosežek sam po sebi. Vedno sem si želela svoj film prikazati na tem festivalu, zdaj pa je v glavnem tekmovalnem programu. Veselim se, da je ta uvrstitev pripomogla, da gre film na pot okoli sveta in da je že povabljen na številne druge festivale.«
»S tem filmom se vračam nazaj v čas, ki ga več ni. Planšarstvo je pri nas skoraj že popolnoma izginilo, v severnomakedonskih gorah pa še vedno obstaja. Hkrati je to film o odraščanju mladih pastirjev, ki sanjajo o prihodnosti in ženskah.«
»V dokumentarnem filmu je to prvo pravilo, kajti če tečeš, je zgodba vedno za teboj, nisi osredinjen. S karakterji se moraš zbližati, ne spoprijateljiti, ampak samo zbližati; lahko pa se tudi sovražite – to je dobro za dokumentarni film.«
»Poleti smo vedno v Makedoniji, ker smo se začeli ukvarjati s kulturno politiko in ustanovili stranko 'mezetarjancev' – ljubiteljev dobrih stvari (hrane), kar smo poimenovali Makedox, ki je naša asociacija na promocijo kreativnega dokumetarnega filma.«
»Petra je res genialna, ona je mnogoopravilna osebnost, torej hkrati dela pet stvari, sicer samo do polovice, ampak res ogromno čas posveča otrokom. Tudi ko je v največji gneči, ima vedno čas zanju.«